Kot odgovor na globoke moralne, civilizacijske, socialne, ekološke probleme sodobnega sveta je Krishnamurti zasnoval pristop k vzgoji in izobraževanju, v katerem skuša vzpostaviti zvezo in ravnotežje med dvema, sicer ločenima poloma: izobraževanjem - posredovanjem znanja o dognanjih raznih znanosti in tehnike, ter vzgojo, ki naj povečuje občutljivost in jasno zavedanje sebe, sveta in soljudi - občutek za harmonijo in lepo v naravi, za dobro pa tudi za stiske in stranpoti soljudi, za trpljenje, razdiralnosti in zmedo današnjega “sveta v plamenih”. Povezati skuša, kot sam pravi na kratko, znanstveni in resnični religiozni duh, pri čemer pa slednjega ne veže na nobeno konkretno od obstoječih religij ali njihovih dogem.