Uvodni stavki "Luči na Pot" so oddaljen klic onstran inkarnacij tistim, ki se še bojujejo v njih. Dokler je človek še utelešen, ni sposoben dojeti stanja, ki ga nakazujejo ti stavki, kajti dejansko prehaja skozi dolino solza, je podvržen bolečini, ni sposoben živeti, ne da bi povzročal bolečino, tako da lahko le z močjo svojega živega srca doseže celovito izkušnjo, ki ga zavestno združi s celoto.

V teh prvih stavkih je podan ključ do skrivnosti, čudovit obet oddaljene prihodnosti, ki omogoča, da je romanje znosno. Nahajajo se na začetku poti, žarek svetlobe, ki prihaja z njenega konca, kjer obstoja polna svetloba, pa razsvetljuje njen celoten potek, ter vodi in spodbuja romarja na tej grenki poti.