Kakor pravijo uvodne besede, je besedilo te knjige “razprava, pisana za osebno rabo tistim, ki ne poznajo vzhodne modrosti, a želijo vstopiti v območje njenega vpliva”.

In nadalje: “Vsi bralci te knjižice bi morali jasno vedeti, da je to knjiga, ki sicer lahko daje videz, da vsebuje nekaj malega filozofije, vendar pa vsebuje zelo malo pomena za tiste, ki verjamejo, da je napisana v običajni slovenščini. Za mnoge, ki berejo na ta način, bo - ni kaviarja toliko kot olive ostrega od njihove soli. Pazite in le malo berite na ta način.

Obstaja še drug način branja, ki je, resnično, edini kolikor toliko uporaben pri številnih avtorjih. To je branje, ne med vrsticami, ampak v notranjosti besed. Dejansko, to je dešifriranje globoke šifre. Vsa alkimistična dela so napisana v šifri, o kateri govorim; uporabljali so jo veliki filozofi in poeti vseh časov. Sistematično jo uporabljajo adepti v življenje in znanje, ki v samih besedah, ki jo uokvirjajo, skrijejo, ko na podoben način objavljajo svojo najglobljo modrost, njeno aktualno skrivnost. Ne smejo narediti več. Obstaja zakon narave, ki terja, da človek sam razbere te skrivnosti. Z nobeno drugo metodo jih ne more pridobiti. Človek, ki želi živeti, mora svojo hrano pojesti sam: to je preprost zakon narave - ki velja tudi za višje življenje. Človeka, ki naj bi živel in deloval v njem, ni mogoče hraniti z žličko kot otroka; jesti mora sam.”

To je tudi drugo od treh del pisateljice Mabel Collins, ki so bila izbrana za rdečo nit poskusa predstavitve (pod podnaslovom “oris zahodne ezoterične tradicije”) začetkov duhovnega gibanja, ki se je porodilo v zadnjem četrtletju devetnajstega stoletja in pomembno vplivalo na silovito širjenje zanimanja za področje duhovnosti skozi celotno preteklo stoletje, vse do današnjih dni.